Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši izjavil, da operacija za zajetje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bi bila podobna nedavni akciji proti Nicolasu Maduru v Venezueli, ne bo potrebna. Trump je s tem odgovoril na vprašanje o morebitnem stopnjevanju ukrepov proti ruskemu voditelju, s čimer je nekoliko omilil svojo retoriko po nedavnih grožnjah z zaostritvijo sankcij. Srečanje z direktorji največjih ameriških energetskih podjetij je bilo sicer namenjeno razpravi o stabilnosti svetovnega naftnega trga po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da Združene države Amerike spremljajo razmere, vendar trenutno ne načrtujejo tovrstnih vojaških ali obveščevalnih operacij proti Kremlju, kljub naraščajočim napetostim glede vojne v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko Washington vrši pritisk na Moskvo za dosego premirja, pri čemer so odnosi med državama dosegli najnižjo točko. Trumpovo stališče nakazuje na diplomatsko previdnost pri neposrednih grožnjah ruskemu državnemu vrhu, čeprav je predsednik predhodno izrazil globoko razočaranje nad ravnanjem Putina v ukrajinskem konfliktu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Delcy Rodriguez, ki je po poročilih o zajetju Nicolasa Madura prevzela vodenje Venezuele, je javno pozvala k sodelovanju in dialogu z Združenimi državami Amerike. Po večletnih napetostih in nedavnih vojaških operacijah ameriških sil, ki so vključevale zračne napade na strateške cilje v Caracasu ter domnevno aretacijo dosedanjega predsednika s strani specialnih enot, je Rodriguezova nakazala pripravljenost na diplomatski premik. Njen poziv prihaja v trenutku, ko država po poročilih tujih medijev in priznanju vlade o neznani lokaciji Madura stopa v obdobje politične tranzicije. Prehodna predsednica je v svojem nagovoru poudarila potrebo po stabilizaciji države, ki se spopada z globoko politično in gospodarsko krizo. Čeprav so njene prejšnje izjave vsebovale zahteve po dokazih o predsednikovem stanju, novi signali kažejo na pragmatičen pristop do Washingtona. Ameriška stran se na ponudbo za sodelovanje še ni uradno odzvala, vendar analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo konec dolgoletnega režima in začetek mednarodno nadzorovanih procesov v državi, ki jo pretresajo mednarodne sankcije in notranji nemiri.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale z venezuelskimi naftnimi rezervami in prevzele nadzor nad tamkajšnjo industrijo. Po nedavni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump jasno izrazil namero, da bo Washington določal prihodnost te južnoameriške države, dokler ameriški interesi glede energentov ne bodo popolnoma zavarovani. Po njegovih besedah bodo ameriška podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo dotrajane naftne infrastrukture, s čimer želijo ZDA izkoristiti obsežno naravno bogastvo države, ki ga je prejšnji režim po njihovem mnenju zanemarjal. Trumpova administracija je poudarila, da bo nova vlada v Venezueli delovala v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar v praksi pomeni izvajanje navodil iz Washingtona. Poleg gospodarskih načrtov je Trump opozoril tudi sosednje države, zlasti Kolumbijo, da bodo ZDA ohranile močno vojaško prisotnost v regiji in po potrebi znova posredovale. Takšen razvoj dogodkov pomeni korenit preobrat v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike zdaj odkrito prevzemajo upravljanje suverene države zaradi njenih naravnih virov, kar sledi neposredno po januarski vojaški aretaciji Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni novinarski konferenci razkril, da so bili glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli povezani z bogatimi zalogami surove nafte. Trump je odkrito izjavil, da so Združene države Amerike zrušile tamkajšnjo oblast z namenom pridobitve energetskih virov, kar potrjuje dolgoletne sume kritikov o naravi ameriške zunanje politike v regiji. Poleg priznanja glede nafte je Trump napovedal ambiciozne in kontroverzne načrte za prihodnje upravljanje s to južnoameriško državo. Predsednik je poudaril, da namerava njegova administracija neposredno »upravljati« Venezuelo, ob tem pa je zagrozil z možnostjo drugega napada, če cilji ne bodo v celoti izpolnjeni. Te izjave predstavljajo oster odklon od tradicionalne diplomatske retorike, ki je običajno poudarjala demokratične procese in humanitarne razloge. Napovedano stopnjevanje agresije in neposredna grožnja z vojaško silo sta povzročili precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj neposredno posegata v suverenost države članice Združenih narodov.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s stopnjevanjem pritiska v Karibskem morju povzročila oster upad venezuelskega izvoza nafte, kar neposredno ogroža finančno stabilnost režima Nicolása Madura. Po najnovejših podatkih podjetja Petróleos de Venezuela se je proizvodnja v ključnem bazenu Orinoco v zadnjih dveh tednih zmanjšala za približno 25 odstotkov, kar predstavlja upad za skoraj 500.000 sodčkov dnevno. Združene države Amerike so v zadnjem obdobju okrepile zasege tankerjev iz tako imenovane flote v senci, uvedle nove sankcije in vzpostavile pomorsko blokado, da bi preprečile pošiljke surove nafte na azijske trge, predvsem na Kitajsko. Strategija ZDA, ki jo analitiki opisujejo kot diplomacijo topnjač, temelji na popolni ekonomski osamitvi Caracasa, saj nafta predstavlja več kot 95 odstotkov državnih prihodkov. Predstavniki ameriške vlade so potrdili, da je cilj dvomesečne karantene venezuelske nafte povzročiti nestabilnost režima in ga prisiliti k političnim spremembam. Čeprav Bela hiša še vedno dopušča možnost vojaškega posredovanja, trenutno prednost daje stopnjevanju gospodarskega pritiska preko strogega uveljavljanja sankcij na morju.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po nedeljskih pogovorih sporočila, da se pogajanja o končanju vojne v Ukrajini približujejo končni fazi. Zelenski je srečanje označil za izjemno uspešno, saj naj bi bili dogovori o varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino popolnoma usklajeni. Po besedah ukrajinskega predsednika so ta jamstva ključen mejnik za dosego trajnega miru v regiji. Trump je potrdil, da se je pred srečanjem pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim načrtuje tudi nadaljnje stike. Napredek v pogajanjih je sprožil takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so evropske obrambne delnice v ponedeljek zabeležile padec. Indeks obrambnih podjetij banke Goldman Sachs se je znižal za približno dva odstotka, kar odraža pričakovanja vlagateljev o morebitnem zmanjšanju vojaških izdatkov v primeru sklenitve premirja. Trump je za naslednji mesec napovedal novo srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi evropski uradniki, da bi dokončali podrobnosti mirovnega načrta, ki je po njegovih besedah že blizu realizacije.

V ZDA se širi strah med zaposlenimi na State Departmentu, ki se bojijo podajati nasvete, ki bi bili v nasprotju z željami političnih imenovanih uradnikov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati Wall Street Journal poroča o "resni" gospodarski negotovosti, saj podjetja iščejo načine za ohranitev vitkosti do leta 2026, kar vključuje zamrznitev zaposlovanja in večjo usmeritev v kapital namesto v zaposlene.

Zaradi dvomesečne "karantene", ki jo je administracija ameriškega predsednika Trumpa uvedla za venezuelsko nafto v okviru zunanjepolitične poteze, imenovane "diplomacija z vojaškimi topovi", je po novih ocenah približno 900 milijonov dolarjev surove nafte naloženih na tankerjih, ki zaradi ameriške blokade ne morejo zapustiti Venezuele.

Venezuelska vlada je poudarila, da poročilo Urada Združenih narodov dokazuje nezakonitost ameriške blokade. ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, kar povečuje napetosti v državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uvedlo sankcije proti desetim posameznikom in 20 ameriškim obrambnim podjetjem, vključno s podjetjem Boeing iz St. Louisa, zaradi prodaje orožja Tajvanu. Kitajska je večkrat opozorila Washington, da se "igra z ognjem" s stalnim oboroževanjem in podporo Tajvanu, ki ga Kitajska smatra za svoje ozemlje.

Trumpova administracija je odredila ameriški vojski, da uvede dvomesečno "karanteno" za venezuelsko nafto, kar signalizira zaostritev diplomatskega pritiska z namenom destabilizacije režima v Caracasu. Rusija in Kitajska sta na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirali ZDA zaradi "kavbojskega obnašanja" in kampanje ustrahovanja proti Venezueli, ki naj bi bila v nasprotju z načeli ZN.

Izraelski minister za obrambo Izrael Katz je izjavil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze, kar je sprožilo kritike in pozive k umiku izjave. Hkrati je 14 držav, med njimi Nemčija in Italija, obsodilo Izrael zaradi odobritve dodatnih 19 naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, pozivajoč k umiku te odločitve. Število izraelskih naselbin na tem palestinskem ozemlju se je povečalo na 69 v treh letih.

Ian Proud je kritiziral britanskega politika Keira Starmerja zaradi poskusa, da bi zamrznjeno premoženje Romana Abramoviča prenesel v Ukrajino. Proud trdi, da zamrznjeno premoženje ni sklad, v katerega bi lahko posegali, ker da je Starmer prešibak, da bi britanskim davkoplačevalcem povedal, da morajo plačati vojno, ki se je ne želi končati.

Donald Trump je odprto pozval k odstavitvi Nicolása Madura in zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, pri tem pa omenil, da bi bilo za Madura "pametno", da odstopi. ZDA so okrepile pomorsko blokado Venezuele. Medtem pa so se pojavila razhajanja med republikanci glede morebitnega vojaškega posredovanja v Venezueli. Poročali so tudi, da Rusija evakuira družine diplomatov iz države.

Ameriška vlada, po besedah ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, si prizadeva odstraniti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s položaja, s čimer ZDA nadaljujejo pritisk na Madurovo vlado in podpirajo spremembo oblasti v Venezueli. Predsednik Maduro je poslal pismo voditeljem držav, v katerem opozarja pred napadi in piratstvom, ki jih sponzorirajo ZDA, saj naj bi destabilizirali ves svet.

Predsednik Donald Trump naj bi napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano "Trump-class". Predlog predvideva, da bi bile ladje osrednji del Trumpove "Zlate flote". Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so te ladje nepotrebne in niso optimizirane za boj proti kitajski grožnji. Predlagane ladje naj bi bile nadgradnja rušilcev razreda Arleigh Burke in bi stale približno 5 milijard dolarjev. Kritiki izpostavljajo, da imajo ladje "nič taktične uporabnosti" in so zgolj izraz Trumpove želje po ovekovečenju svojega imena.

Grški minister za energijo in okolje, Stavros Papastavrou, se je srečal z ameriško veleposlanico v Grčiji, Kimberly Gilfoil. Poudarek srečanja je bil na vlogi Grčije kot regionalnega energetskega vozlišča, ki naj bi se dodatno okrepila do leta 2026. Papastavrou je leto 2025 označil za prelomnico za državo.

Poleg zasega tankerjev Bella 1 in Centuries, so ZDA zasegle še en tanker v bližini venezuelske obale. Venezuelski režim Nicolása Madura je to označil za mednarodno piratstvo. Medtem je Maduro prejel podporo s strani Irana, Kube in Kitajske. Maduro je napovedal napotitev vojaških, policijskih in civilnih sil na 284 lokacij "bojišč".

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.

Ameriška obalna straža je s podporo obrambnega ministrstva zasegla še en naftni tanker, ki je bil nazadnje zasidran v Venezueli. Sekretarka za domovinsko varnost, Kristi Noem, je potrdila, da bodo Združene države nadaljevale z zasledovanjem nezakonitega premikanja sankcionirane nafte.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.